Netehnične veščine pilota
Veščine dobrega pilota (airmanship) so vrednostne predpostavke in preplet vedenjskih vzorcev, ki pilota, pri dosledni uporabi dobre presoje in razvijanju sposobnosti, znanja in veščin, opremi za varno izvedbo leta, od vzleta do pristanka.
Razvijanje znanja, odnosov in spretnosti omogoča varno upravljanje z zrakoplovom ob upoštevanju pravil in predpisov, in to ne glede na okoliščine, tako na tleh kot v zraku.
Veliko vrednost pri razvijanju letalskih vrednot pristavi način usposabljanja in urjenje pilota, ki dopolnjuje celostno podobo in poznavanje sebe (lastno osebnost – poznavanje lastnih omejitev, sposobnosti, želja), poznavanje zrakoplova, okolja in zavedanja o tveganju.
Veščina dobrega pilota tako ne more biti obravnavano samostojno, temveč kot niz kompetenc in sposobnosti, ki morajo biti razvidne v vseh elementih preverjanja in obstajajo sočasno s tehničnim znanjem, ki se ga na preverjanju ocenjuje po sistemu opravil/ni opravil. Pri ocenjevanju netehnihčnih veščin sistem opravil/ni opravil ni možen.
Kompetence dobrega pilota
Komuniciranje in sprejemanje odločitev
- priprava na let / posvetovanje pred letom (briefing)
- samozavest / odločnost
- samokritika
- komunikacija z osebjem
- uporaba kontrolnih seznamov
- sprejemanje odločitev / prilagajanje spremembam
Vzpostavljanje in ohranjanje človeških odnosov
- vodstvene sposobnosti, delovanje v skupini
- medčloveški odnosi
Razporeditev dela v kabini in zavedanje okolice
- priprava / načrtovanje
- pazljivost/opreznost
- razporeditev dela
- preprečevanje motenj
- izognitev neželenim situacijam (razdvajanje, brazdna turbulenca,…)
Kako izpraševalec ocenjuje netehnične veščine pilota
Sistem za ocenjevanje netehničnih veščin mora biti pazljivo izbran, saj te ocene lahko v celoti temeljijo na subjektivni oceni in lastnemu videnju izpraševalca. To je pogojeno tudi z lastnimi standardi izpraševalca.
Enotnega in izčrpnega seznama za ocenjevanje teh veščin ni praktično oblikovati. Vendar pa vsaj zgornja tri področja vključujejo elemente, ki jih je vredno upoštevati in ocenjevati pri kandidatih.
Izpraševalec lahko na ta način opazuje in ocenjuje, kako kandidat odpravlja napake pri spreminjajočih razmerah v letenju, (npr. poslabšanje razmer, razdalja med zrakoplov, spreminjanje frekvence, itd.), ki opisujejo kandidata kot pilota, uporabi dobrih praks in ima pregled nad izvedbo celotne letalske operacije.
Vloga izpraševalca v tem delu je opazovanje in ocenjevanje, kako kandidat upravlja z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bi izvedel varen in kontroliran let.
Izpraševalec mora biti prepričan, da je bil uspeh leta rezultat dobrih veščin pilota in ne zgolj srečno naključje.
Če kandidat že v zgodnji fazi preverjanja dokaže dosledno izvajanje netehnihčnih veščin (razpored pozornosti, redno preverjanje možne zaledenitve, uporaba kontrolnih signalov, zavedanje okolice…), lahko izpraševalec dovoli kandidatu, da v nadaljevanju leta poudarja oziroma opisuje le spremembe, ki se pojavljajo pri letenju.
Izpraševalci morajo sami ustrezno izvajati in uporabljati dobre veščine pilota ter biti dosledni pri letenju, saj le tako lahko enako pričakujejo tudi od kandidatov (morajo biti vzor dobrega pilota).
